Pogosta vprašanja

Pogosta vprašanja za naročnike

1. Kaj potrebujemo za vzpostavitev sodelovanja in koliko nas stane sodelovanje z vami?

Za vzpostavitev medsebojnega sodelovanja  potrebujemo seznam neplačnikov, oblikovan v tabeli, in s strukturo podatkov, ki jo dogovorimo.

S sodelovanjem z nami nimate nobenih začetnih fiksnih stroškov. Nagrada za opravljeno storitev je odvisna izključno od realizacije plačil, razen posameznih izjem, ko so zadeve že na sodišču, ko gre npr. za storitve prevzema in pregleda obstoječih spisov, prijave in spremljave insolvenčnih postopkov, itd., kjer zaračunamo fiksno provizijo po primeru.

2. Kako je s plačilom odvetniških stroškov in drugih stroškov v postopku izvensodne in sodne izterjave?

V postopku izvensodne in sodne izterjave podjetje Prohit  sodeluje s hišnimi odvetniki, ki imajo možnost, v skladu z odvetniško tarifo, zaračunati odvetniške in materialne stroške, kar vpliva na nižjo relativno provizijo, ki temelji na plačani realizaciji.

V postopku sodne izterjave, kot upnik, založite strošek sodne takse za vložitev izvršbe, ki jo v primeru plačila dobite povrnjeno. V primeru, da za vaš primer, v skladu z dogovorom z vami, pričnemo pravdni postopek, kot upnik krijete stroške pravdnega postopka v skladu z odvetniško tarifo.

3. Kako lahko vidimo, kaj se dogaja z našimi primeri?

Sodelovanje z nami je zelo konsistentno saj lahko dostopate do naše aplikacije 24 ur na dan in 7 dni v tednu. S tem vam je omogočeno, da sledite kronologiji izvajanja celotnega procesa izterjave terjatev in hkrati aktivno sodelujete v postopku. V vsakem trenutku lahko dostopate, za posamezne primere, do celotne dokumentacije, ki se v postopku izterjave kreira. V okviru informacijske podpore kreiramo elektronske spise, ki vam jih lahko, ob zaključku postopka izterjave, na vašo željo, izvozimo iz programa in posredujemo po elektronski pošti.

4. V kakšni obliki mora biti baza podatkov, ki vam jo pošljemo?

Podatki o dolžnikih so lahko v poljubni obliki (excel, xml, tekstovna oblika, ipd.). Praksa je, da našim strankam pošljemo primer vzorčne datoteke  s strukturo podatkov, ki jih potrebujemo za aktivno izterjavo (podatke o dolžniku: ime in priimek oz. naziv, naslov, telefonska številka, e-naslov; podatke o obstoju dolga: temelj, datum zapadlosti, višina glavnice).

5. Kdaj je najbolje pričeti z izterjavo?

Z izterjavo je najbolje pričeti takoj po datumu zapadlosti oz. po končanem internem opominjanju (30-120 dni po zapadlosti računa).  Priporočljiva je tudi zgodnja telefonska izterjava, ki jo izvajamo takoj po valuti zapadlosti ali med vašimi internimi opomini. Gre za zelo zgodnjo vzpostavitev kontakta z dolžnikom, ko dolžnika blago nagovarjamo in ga vzpodbujamo k čim hitrejšemu plačilu. Istočasno v tej fazi ugotavlimo formalne razloge, ki so posledica neplačila. Pomembno tudi je, da si interna in eksterna izterjava sledita brez daljših časovnih zamikov.

6. Ali se lahko dogovorimo za strokovno izobraževanje naših zaposlenih za področje izvajanja telefonske izterjave ali izvršilnih in drugih postopkov?

Podjetje Prohit d.o.o. veliko vlaga v izobraževanje zaposlenih, hkrati imajo zaposleni številne praktične izkušnje, ki so si jih pridobili skozi leta dela v podjetju. Ker želimo deliti pridobljeno znanje z obstoječimi in potencialnimi naročniki, v ta namen  organiziramo brezplačne seminarje, na katerih predavajo naši pravniki z več letnimi izkušnjami,  povabimo pa tudi strokovnjake za različna področja (komunikacija s težavnimi strankami, davčni vidik izterjave…).  V kolikor pa želite izobraževanje za vaše zaposlene in po vaši meri, nam pošljite elektronsko pošto na info@prohit.si in pripravili vam bomo predlog programa izobraževanja.

Pogosta vprašanja za dolžnike

1. Prejela sem sklep o izvršbi. Koliko znaša moj dolg, da ga lahko poravnam?

Dolg sestoji iz glavnice in stroškov izvršilnega postopka, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi na določen datum. Višina glavnice in stroškov izvršilnega postopka je razvidna iz prve strani sklepa o izvršbi, datum, od katerih tečejo zakonske zamudne obresti od glavnice in izvršilnih stroškov, pa je razviden iz samega predloga za izvršbo, ki je priloga sklepu o izvršbi. Prav tako so iz predloga za izvršbo razvidni podatki za nakazilo dolgovanega zneska.

2. Kakšne so posledice, če dolga ne poravnam, in sklep o izvršbi postane pravnomočen?

Sklep o izvršbi postane pravnomočen, v kolikor dolžnik ne poravna dolga oziroma ne vloži ugovora zoper sklep o izvršbi v roku, kot ga določa sklep o izvršbi, tj. v roku 8 dni. Posledice pravnomočnega sklepa o izvršbi so, da sodišče po uradni dolžnosti opravi poizvedbe o premoženjskem stanju dolžnika ter na podlagi predlaganih izvršilnih sredstev, v primeru pozitivnih poizvedb, posreduje pravnomočen sklep o izvršbi v izvrševanje dolžnikovim dolžnikom, to so delodajalci, banke ipd.

3. Ali lahko dolg odplačujem po obrokih?

Dolg v izvršilnem postopku se lahko odplačuje obročno, po predhodnem dogovoru z upnikom. Vendar je potrebno opozoriti na dejstvo, da dogovor o obročnem odplačevanju ne zadrži izvršbe, kar pomeni, da v kolikor obstajajo rubljiva sredstva, bodo izvrševalci sklepa o izvršbi morali slediti le-temu.  Zakon sicer dovoljuje odlog izvršbe, vendar je to odločitev upnika, ali bo na podlagi sklenjenega dogovora o obročnem odplačevanju predlagal odlog izvršbe ali ne.

4. Kaj lahko storim, če dolga ne pripoznam?

V kolikor dolga ne pripoznate, imate v roku 8 dni od prejema sklepa o izvršbi možnost vložiti ugovor zoper sklep o izvršbi. Ugovor mora biti obrazložen in poravnana sodna taksa, saj ga bo v nasprotnem primeru sodišče zavrnilo kot neutemeljenega oziroma kot umaknjenega, v kolikor ne bo poravnana sodna taksa. V primeru utemeljenega ugovora bo sodišče sklep o izvršbi razveljavilo ter stranke napotilo na pravdo, v kateri se bo ugotavljalo o utemeljenosti tožbenega zahtevka.

5. Ali je mogoč odlog izvršilnega postopka?

Če se je izvršba že začela, sodišče odloži izvršbo, če upnik, ki predlaga odlog, predloži listino, iz katere izhaja soglasje dolžnika z odlogom. Zaradi omenjene zakonske zapovedi, morajo dolžniki upniku dostaviti lastnoročno podpisano soglasje za odlog.

Glede odloga izvršilnega postopka obstaja zakonska omejitev maksimalne dobe odloga, in sicer je odlog izvršilnega postopka mogoč za 1 leto.

6. Kateri predmeti so izvzeti iz izvršbe oziroma katerih predmetov ne more zarubiti izvršitelj v izvršilnem postopku?

V izvršilnem postopku ni mogoče poseči na osebne predmete dolžnika. Le te taksativno našteva zakon, in sicer:

  • obleka, obutev, perilo in drugi predmeti za osebno rabo ter posteljnina, posoda, pohištvo, štedilnik, hladilnik, pralni stroj in druge za gospodinjstvo potrebne stvari, kolikor je vse to nujno potrebno dolžniku in članom njegovega gospodinjstva;
  • hrana in kurjava, potrebni dolžniku in članom njegovega gospodinjstva za šest mesecev;
  • delovna in plemenska živina, kmetijski stroji in druge delovne priprave, ki so dolžniku kmetu nujni za kmetijsko dejavnost, ter seme za uporabo na njegovem gospodarstvu in krma za živino za štiri mesece;
  • predmeti, ki so dolžniku, ki opravlja javno službo ali znanstveno, umetniško ali drugo delo kot poklic, nujno potrebni za opravljanje njegovega dela;
  • gotovina dolžnika, ki ima stalne mesečne prejemke, do mesečnega zneska, ki je po zakonu izvzet iz izvršbe, v sorazmerju s časom do naslednjih prejemkov;
  • redi, medalje, vojne spomenice in druga odličja in priznanja, poročni prstan, osebna pisma, rokopisi in drugi osebni dolžnikovi spisi ter slike oziroma fotografije družinskih članov
  • pripomočki, ki so bili dani invalidu ali drugi osebi s telesnimi hibami na podlagi predpisa, ali si jih je sam nabavil, in so nujni za opravljanje njegovih življenjskih funkcij.
7. Odpust obveznosti v postopku osebnega stečaja
  • Namen odpusta obveznosti je poštenemu in vestnemu stečajnemu dolžniku omogočiti, da preneha tisti del njegovih obveznosti, ki jih ni zmožen izpolniti iz premoženja, ki ga ima ob začetku postopka osebnega stečaja ali ki ga lahko pridobi med postopkom osebnega stečaja do poteka preizkusnega obdobja.
  • Odpust dolgov velja zgolj za dolgove nastale do oklica o začetku osebnega stečaja, dolžnik pa ga mora predlagati v samem postopku osebnega stečaja. V večini primerov se ga predlaga že takoj na začetku postopka.
  • Postopek odpusta obveznosti traja od 2 do 5 let.
8. Kdaj se obveznosti stečajnemu dolžniku neodpustijo?
  • če je bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, ki še ni izbrisano,
  • če je v zadnjih treh letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja dal neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke, ki jih davčni organ potrebuje za pobiranje davkov, zaradi česar mu je pristojni davčni organ dodatno ali naknadno odmeril davek v znesku najmanj 4.000 evrov,
  • če so bile njegove obveznosti že odpuščene in od pravnomočnosti sklepa o odpustu teh obveznosti še ni preteklo deset let,
  • če je v zadnjih treh letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja prevzemal obveznosti, ki so nesorazmerne z njegovim premoženjskim položajem, ali če je razpolagal s svojim premoženjem neodplačno ali za neznatno plačilo ali če lahko glede na njegov premoženjski položaj v celoti izpolni svoje obveznosti.
9. Na katere terjatve odpust obveznosti neučinkuje?
  • neplačane preživnine,
  • odškodnine za škodo, nastalo zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti ali zmanjšanja ali izgube delovne zmožnosti,
  • odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal,
  • prednostne terjatve iz prvega odstavka 21. člena ZFPPIPP:
    1. plače in nadomestila plač za zadnje tri mesece pred začetkom postopka zaradi insolventnosti,
    2. odškodnine za poškodbe, ki so povezane z delom pri dolžniku, in poklicne bolezni,
    3. neizplačane odpravnine za prenehanje delovnega razmerja pred začetkom stečajnega postopka, ki zaposlenim pripadajo po zakonu, ki ureja delovna razmerja, vendar največ v višini odpravnine, določene za delavca, ki mu delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov,
    4. plače in nadomestila plač delavcem, katerih delo zaradi začetka stečajnega postopka postane nepotrebno, za obdobje od začetka stečajnega postopka do poteka odpovednega roka,
    5. odpravnine delavcem, ki jim je upravitelj odpovedal pogodbo o zaposlitvi, ker je njihovo delo zaradi začetka stečajnega postopka ali med postopkom postalo nepotrebno,
    6. davki in prispevki, ki jih mora izplačevalec obračunati ali plačati hkrati z izplačili iz 1., 3., 4. in 5. točke
    7. nadomestilo za neizrabljen letni dopust za tekoče koledarsko leto;
    8. denarne kazni ali odvzema premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, izrečenih v kazenskem postopku,
    9. v pogojni obsodbi določen pogoj vrnitve premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, oziroma povrnitve škode, povzročene s kaznivim dejanjem,
    10. globe ali odvzema premoženjske koristi, pridobljene s prekrškom, izrečenih v postopku o prekršku,
    11. odvzem premoženja nezakonitega izvora
10. Ustavitev izvršilnega postopka zaradi pomanjkanja predmetov izvršbe. Ali je dolžnik prost obveznosti?
  • V kolikor je izvršba neusupešna zaradi pomanjkanja predmetov izvršbe in na tej podlagi tudi ustavljena, dolžnik ne postane prost obveznosti. V konkretnem primeru upnik razpolaga z izvršilnim naslovom, izdanem v postopku na podlagi verodostojne listine. Upnik lahko predlaga ponovno vložitev predloga za izvršbo na podlagi pridobljenega izvršilnega naslova in sicer v okviru zastaralnega roka. V skladu s trenutno veljavno zakonodajo, je ponovna vložitev predloga za izvršbo mogoča vse do preteka 10 let od (pravnomočnega) končanja.
  • S SKLEPOM JE DOLŽNIKU V PLAČILO NALOŽENA GLAVNICA Z ZAKONSKIMI ZAMUDNIMI OBRESTMI IN STROŠKI, OD KATERIH UPNIK PRAV TAKO, V PRIMERU ZAMUDE ZAHTEVA POVRAČILO ZAKONITIH ZAMUDIH OBRESTI. KAKO SI LAHKO DOLŽNIK DOLG SAMOSTOJNO IZRAČUNA?
  • Dolžnikom je omogočen samostojen izračun dolga s spletno aplikacijo na spletni strani Vrhovnega sodišča Republike Slovenije dostopni na http://izo.sodisce.si/izo-web/spring/izracun?execution=e2s1.
Meni